Wereldreizigers.nl
Reka-Tsiribihina-blizu-slapu-Anosimpela

Madagaskar na skuterju | 4. del | Izlet s kanujem po reki Tsiribihina – Belo-sur-Tsiribihina (165 km)

Komu pride v glavo, da kupi rabljenega scooter v prestolnici Madagaskar kupiti? Prepotovati več kot 4.000 km čez ta ogromen otok? Še nihče pred mano ni prišel na to idejo. Pravkar sem to storil in odkril pravi Madagaskar. Odpotujte z mano na Rdeči otok in spoznajte baobabe, lemurje, kameleone, snežno bele plaže in predvsem gostoljubne Malgaše: TONGA SOA. V tem delu potujem s kanujem po reki Tsiribihina. V primerjavi z napornimi vožnjami s skuterji je vožnja s kanujem po reki Tsiribihina izjemno sproščena izkušnja.

Preberite tudi:

Priprave na izlet s kanujem po reki Tsiribihina

Gilbert, moj vodič, je ob deveti uri na dvorišču hotela Baobab. Tam je postavil šotor, v katerem bom preživel naslednji dve noči. "Bankomat je ponovno napolnjen," pravi.

Šotor za izlet s kanujem je v testiranju
Šotor za izlet s kanujem je v testiranju

Na bankomatu Banke Afrike želim dvigniti 1,2 milijona ariarjev (približno 300 evrov), vendar avtomati na Madagaskarju izdajo le največ 40 bankovcev naenkrat. Na Madagaskarju je bankovec za 10.000 ariarjev največji bankovec. To je preračunano na 2,5 evra. Torej moram trikrat pripeti, da dobim ogromen kup 120 bankovcev. (Leta 2018 je bil uveden bankovec za 20.000 ariarjev).

Nazaj v hotelu Baobab Gilbert je zaposlen z živili za pot. »Eric, mi lahko plačaš 600.000 ariarjev za pot? Potem lahko plačam živila.«

Oprema za izlet s kanujem po reki Tsiribihina
Oprema za izlet s kanujem po reki Tsiribihina

Skuter v kanu in gremo

Na bregu reke Tsiribihina začudeno gledam ozek kanu (pirogue), ki leži v vodi. 'In tja mora iti skuter?' »Da in ti, jaz, vsa živila in dva veslača. Brez skrbi, vse gre v piroško.« Štirje fantje nato zgrabijo moj skuter in ga dvignejo v piroško. Pet minut kasneje je piroška spakirana in pripravljena za odhod.

Kanu je polno naložen za potovanje po reki Tsiribihina
Kanu je polno naložen za potovanje po reki Tsiribihina

Po eni uri na reki naredimo prvi postanek. Pripravljen sem na to, ker si nenehno v istem položaju. Samo iztegni noge. Gilbert odkrije kameleona na veji in pokaže nanj. Takoj ga primem. Veslača pogledata začudeno. Prestrašijo se, ko me kameleon poskuša ugrizniti. »Rok s kameleonom je za Malgaše »moden«. Fady je tabu. Tukaj res vidiš otroke s kameleoni, a jih vedno držijo na palici ali veji in nikoli v roki. Prinaša nesrečo. Malgaši so zelo vraževerni,« pojasnjuje Gilbert.

"Druga modna moda je, da ljudje z zahodnega Madagaskarja ne kažejo s prstom na nič ali nikogar. Če želiš na nekaj pokazati, to narediš s celo roko.«

Kameleon na reki Tsiribihina
Kameleon na reki Tsiribihina

Prva noč v šotoru ob reki Tsirihibina

V primerjavi z utrujajočimi vožnjami s skuterjem je izlet s kanujem izjemno sproščen dogodek. Tu in tam srečamo nekaj ribičev, vrsto koč na bregu in mahanje otrok. Za ostalo pa lahko uživate v miru in pogledu na reko in hribe. Na reki ne naletimo na veliko prometa. Samo kanu z a zavijati štela sem.

Proti večeru Gilbert ukaže svojima veslačema, naj privežeta kanu na bregu. Tam nas čaka nekaj otrok in pes. Gilbert naredi taborni ogenj in to je priročno, saj se hitro ohladi. Ob ognju jemo pečeno ribo z rižem. Ob devetih se odpravim proti šotoru, moji trije tovariši pa se na pesku zavijajo v krpo.

Zajtrk drugi dan izleta ob reki Tsiribihina
Zajtrk drugi dan izleta ob reki Tsiribihina

Plitva reka in slap Anosimpela

Po zajtrku se osvežim v reki. Nato veslamo naprej in redno obtičimo na dnu plitve reke.

Kanu se zatakne drugi dan potovanja po reki Tsiribihina
Kanu se zatakne drugi dan potovanja po reki Tsiribihina

Okrog poldneva se privežemo ob slapu Anosimpela. Šest stražarjev me sprejme. "Salama," pozdravijo. Gilbert me usmeri na knjigo gostov, ki jo morajo izpolniti in podpisati vsi vodniki, ki obiščejo slap. Pogled v knjigo mi pove, da turistov v zadnjih tednih skoraj ni bilo.

Slap Anosimpela
Slap Anosimpela
Uživajte v hladnih žarkih slapa Anosimpela
Uživajte v hladnih žarkih slapa Anosimpela

„Potovanje s kanujem je skoraj vedno kombinirano z obiskom Tsingyja. Tsingy je dosegljiv šele od sredine maja. Pred tem je bila cesta marsikje poplavljena in tudi vozila XNUMXxXNUMX niso mogla do Tsingyja. Potem tudi ni zanimanja za izlet s kanujem,« pojasnjuje Gilbert.

Seznam obiskovalcev slapa Anosimpela
Seznam obiskovalcev slapa Anosimpela

Sproščen dan na reki Tsiribihina s presenetljivo večerjo

Preostanek popoldneva se tiho pogovarjamo. Veslača imata malo dela, saj tok v reki zagotavlja dovolj hitrosti. Za kredo v bližini slapa Anosimpela je pokrajina zelena in dokaj ravna.

Reka Tsiribihina v bližini slapa Anosimpela
Reka Tsiribihina v bližini slapa Anosimpela

Proti koncu popoldneva srečamo ribiča iz vasi blizu Belo-sur-Tsiribihina. Dva dni lovi ribe in ponoči spi nekje na bregu.

Družba ribiča drugi večer | Tsiribihina | Wereldreizigers.nl
Družba ribiča drugi večer

Ribič ima zelo nalezljiv nasmeh. Vsakič, ko reče nekaj v malgaščini, zajoka. Čeprav nimam pojma, kaj izbruhne, ne morem zadržati smeha. »Eric, sprašuje, če nama lahko nocoj dela družbo. To se mu zdi zelo prijetno. V zameno dobimo sveže ujete ribe.« "Prav dobro," odgovorim.

Ribe za BBQ na potovanju Tsiribihina
Ribe za BBQ na potovanju Tsiribihina

Okoli tabornega ognja se smeji, tuli in tuli. Ribič je za ta dan pričaral pollitrsko steklenico žganja. Steklenička je zelo povprašena in ustvarja odlično razpoloženje. Potem je čas za jesti ribe na žaru.

Krasi se bivak za nočitev
Krasi se bivak za nočitev
Ob tabornem ognju med drugo nočjo na potovanju Tsiribihina
Ob tabornem ognju med drugo nočjo na potovanju Tsiribihina

Zadnje jutro na reki Tsiribihina

Vstati zgodaj je moto. Gilbert ima zajtrk pripravljen ob sedmih. Potem spet pospravi vse ponve in lonce, medtem ko ribič sedi na svojem govorečem stolu. Njegovo razpoloženje je odlično. Danes se namerava vrniti domov po zadnjem ribolovu. Skupaj jadramo pol ure. Nato se poslovimo od ribiča.

Zajtrk tretji dan potovanja Tsiribihina
Zajtrk tretji dan potovanja Tsiribihina

Jutro se začne mrzlo, a sonce hitro pridobi moč. Toka ni veliko in veslači se morajo potruditi. Okrog desetih naredimo pavzo in Gilbertu spet uspe opaziti čudovitega kameleona. Tokrat je zelena in ni tako agresivna. "Tukaj imam mrtvo kobilico," pravi Gilbert. "Drži ga približno pet centimetrov od njegovih ust."

"Vau!" vzkliknem, ko kameleon iztegne svoj dolgi jezik, da bi pogoltnil kobilico.

Sprostite se v kanuju na reki Tsiribihina
Sprostite se v kanuju na reki Tsiribihina
Družba kameleona v kanuju na reki Tsiribihina
Družba kameleona v kanuju na reki Tsiribihina

Ob enajstih je končno napočil čas. Prva ladja po več kot dveh dneh pluje proti nam. "Prinaša in prinaša vaščane in živež," poroča Gilbert. „To vedno počnejo gorvodno, ker noben turist ne potuje od Belo-sur-Tsiribihina do Miandrivaza. Turisti potujejo samo navzdol.«

Trajekt na reki Tsiribihina
Trajekt na reki Tsiribihina

Prihod v Tsaraotano in voden bencin

Prihod v Tsaraotano
Prihod v Tsaraotano

Ob četrt do treh je izleta s kanujem končno konec. »To je končna točka. Od tu je približno trideset kilometrov do trajekta za Belo-sur-Tsiribihina.« 'Kaj?' vprašam presenečeno. "Mislil sem, da bomo pluli tja."

Po Gilbertu je to vedno tako. »Naprej plujejo samo motorni čolni. Kanuji se vrnejo od tod.« Skuter dvignemo iz kanuja in ga postavimo na obalo. Gilbert skoči na hrbet in me pospremi do koče, kjer prodajajo bencin. Tsaraotano zapuščamo s polnim rezervoarjem. Žal je makadamska cesta težko prevozna in z Gilbertom na hrbtu nikakor ne gre.

Po pol ure drenja po pesku in blatu pridemo do vasi Andranomandeha. Tam se poslovim od Gilberta, ki upa na prevoz proti Belu.

Jezero blizu Andranomandehe
Jezero blizu Andranomandehe

Okoli pete ure pride do katastrofe. Sprva sumim, da je v skuter prišlo preveč prahu in blata. Ob natančnejšem pregledu v rezervoarju ni več niti kapljice bencina. Nemogoče je, da lahko s štirimi litri bencina prevozim le petnajst kilometrov. (V Belem pozneje izvem, da po vaseh pogosto posegajo po kurivu. »Dolivajo veliko vode. Tega se ne vidi.«)

Brez bencina na poti v Belo-sur-Tsiribihina
Brez bencina na poti v Belo-sur-Tsiribihina

Odkar sem zapustil Andranomandeho, nisem videl nobenega znaka življenja. Sem precej oddaljen od reke in zato menim, da je možnost naselja majhna. Ni drugega, kot da skuter potisnete naprej. To je zelo naporno delo. Okrog sedme ure končno srečam pastirja s čredo zebusov.

Zame ima slabo novico. Zadnji trajekt odpelje ob osmih. »Od tod je eno uro hoje. In morda dlje, če boš moral potiskati skuter.«

Skuter v motornem čolnu proti Belo-sur-Tsiribihina
Skuter v motornem čolnu proti Belo-sur-Tsiribihina

Fantastična večerja v Mad Zebu

V trdi temi prispem do reke. Ura je skoraj devet in zadnji trajekt je odpeljal uro prej. Na srečo obstaja motorni kanu, ki me je pripravljen pripeljati za majhno plačilo. Deset minut kasneje sem v Belo-sur-Tsiribihini. Tam se nastanim v hotelu du Menabe.

Lastnik takoj vpraša, če sem z družbo. Ko ji odgovorim, da sem na skuterju, se začne smejati. 'Neverjetno. Ampak kaj? Misliš, da do Tsingyja ne moreš priti s skuterjem, kajne? Pozabi. To je res nemogoče. Samo lokalni vodniki vedo, kako priti do tja s terencem.«

Odločim se, da bom najprej nekaj pojedel. Za to sem prišel na pravo mesto v Belo-sur-Tsiribihina. Po mnenju Lonely Planeta je tukaj najboljša restavracija na vsem Madagaskarju: Mad Zebu.

Meni Mad Zebu v Belo-sur-Tsiribihina
Meni Mad Zebu v Belo-sur-Tsiribihina

Tudi na Tripadvisorju najdem pohvalne ocene o 'Mad Zebu'. Iz s kredo črkovanega menija izberem okusen trihodni meni. Okus je zelo slasten in takoj se strinjam z ocenami.

V hotelu sem ga našel. Lastnik mi pove, da je pravkar prispela gospodična z dvema vodičema. »Dela za Petit Futé. To je francoski Lonely Planet.' Uredil sem v petih minutah. Jutri grem z njo in dvema vodičema v Bekopako na obisk Tsingy.

Preberite tudi:

Slika avatarja

Eric

Kako je prevoziti več kot 10.000 kilometrov na Madagaskarju z lokalno kupljenim skuterjem? Ali na pikipikiju (skuterju v svahiliju) po vzhodni Afriki? V več kot 20 letih sem obiskal več kot 100 držav. Posledica tega je veliko neprecenljivih potovalnih izkušenj, ki bi jih rad delil z vami.

ERIC – VEČ kot 100 DRŽAV
– Rad potuje s skuterji
– Delite edinstvene potovalne izkušnje.
– Najljubše destinacije: Madagaskar, Uganda, Japonska, Indija in Kolumbija.

Ste opazili napako? vprašati? Opomba? Sporočite nam v komentarjih!

Bi radi vsak mesec prejemali odlične potovalne nasvete in ugodnosti?

logo-svetovni popotniki-siva-1
Prevesti "
4 Delnice
4 Delnice
Kopiraj povezavo